| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 47
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
8. EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV
Z razvojem industrializacije so se močno povečale emisije toplogrednih
plinov (TGP), ki povzročajo globalno segrevanje Zemlje.
S podpisom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi
podnebja se je tudi Slovenija pridružila prizadevanjem za zmanjšanje
vpliva človekovih dejavnosti na okolje. Naslednji korak je Kjotski protokol,
s podpisom katerega se je Slovenija zavezala, da bo v prvem
ciljnem obdobju 2008–2012 zmanjšala svoje emisije za 8 % glede
na bazno leto 1986.
Kazalec prikazuje gibanje skupne količine emisij toplogrednih plinov
v Sloveniji in glavne kategorije virov. Izračunane so po metodologiji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni
forum za spremembo podnebja).
| Citat: | CILJ
S pristopom h Kjotskemu protokolu se je Slovenija zavezala
k 8-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih
plinov do obdobja 2008–2012 glede na vrednost leta
1986. Dolžna je tudi poročati po Okvirni konvenciji
Združenih narodov o spremembi podnebja in po Kjotskem
protokolu. |
Slika 8-1: Letne emisije toplogrednih plinov in zastavljen cilj za obdobje 2008–2012 (Slovenija – 8-odstotno zmanjšanje glede na
količino leta 1986, EU – 8-odstotno zmanjšanje glede na količino leta 1990)
Med emisijami toplogrednih plinov ima največji prispevek CO2
(80,2 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledi metan
(11,2 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O
(7,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazne so tudi emisije
iz prometa. Emisije F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki
(HFC-ji), perfluorirani ogljikovodiki (PFC-ji) in žveplov
heksafluorid (SF6), so zelo majhne, vendar zaradi visokega toplogrednega
potenciala njihov prispevek k segrevanju ozračja ni
zanemarljiv (1 %).
Emisije toplogrednih plinov so bile leta 2002 20.383 Gg v
ekivalentih CO2, kar je le malo več kot odstotek pod baznim
letom. Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je bilo
zato potrebno uvesti dodatne ukrepe. Večina teh je opisana v
Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov,
ki ga je leta 2003 pripravila in sprejela Vlada Republike Slovenije.
Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji
energije je bil leta 1999 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je
tudi Nacionalni energetski program (NEP). Oba predvidevata trajnostno
naravnan razvoj energetike, in sicer povečanje učinkovite
rabe energije in obnovljivih virov energije.
V prihodnjem letu bo začel delovati tudi najpomembnejši izmed
treh kjotskih mehanizmov, to je trgovanje z emisijskimi dovoljenji,
v katerega se bo vključilo 98 upravljavcev naprav iz Slovenije. Trgovanje
z dovoljenji bo v EU uvedeno že v obdobju 2005–2007,
na svetovni ravni pa v obdobju 2008–2012.
Kljub temu, da se skupne emisije v primerjavi z baznim letom
niso dosti spremenile, pa se je precej spremenila porazdelitev
po sektorjih. Najbolj, skoraj za 100 %, so se povečale emisije
iz prometa, pri čemer je večina posledica povečanja osebnega
prometa, in ravno za ta segment v Sloveniji še nimamo celovitega
programa razvoja. K porastu so prispevale tudi emisije zaradi
rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialnem sektorju ter emisije
iz odpadkov.
Zaradi izgube jugoslovanskega trga, opuščanja nerentabilne proizvodnje
in zviševanja produktivnosti je k zmanjšanju emisij največ
doprinesla industrija. Zmanjšale so se tako emisije zaradi porabe
goriv kot tudi procesne emisije. Spodbuja se, da se v industriji
uporablja trenutno najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT), da se
ohrani konkurenčnost, emisijsko trgovanje in IPPC-direktive.
Nižje emisije kot v baznem letu so opazne še v kmetijstvu, kar
je predvsem posledica zmanjšanja števila glav živine. Predvideva
se, da bo v prihodnje število živali zaradi Sloveniji določenih kvot
zopet naraslo. Po drugi strani pa bo kmetijska politika z uvajanjem
dobre kmetijske prakse pri gnojenju in s spodbujanjem rabe bioplina
za proizvodnjo elektrike in toplote vplivala na zmanjšanje
emisij iz kmetijstva.
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kot 56 % površine in so pomemben
vir zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Izračuni ponorov
zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta
2002 so bili 5.561 Gg CO2, dovoljeni pa so precej nižji. Zaradi
pogoja, da morajo biti ti ponori posledica neposredne človekove
aktivnosti, da jih država lahko uporabi za izpolnitev svojih obveznosti,
je bila izbrana ocena, po kateri bo v obdobju 2008–2012
mogoče izkoristiti 840 Gg CO2.
[B]Med emisijami toplogrednih plinov ima največji prispevek CO2
(80,2 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledi metan
(11,2 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O
(7,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazne so tudi emisije
iz prometa. Emisije F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki
(HFC-ji), perfluorirani ogljikovodiki (PFC-ji) in žveplov
heksafluorid (SF6), so zelo majhne, vendar zaradi visokega toplogrednega
potenciala njihov prispevek k segrevanju ozračja ni
zanemarljiv (1 %).
Podatki za Slovenijo
Evidence emisij toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–
2002, Agencija Republike Slovenije za okolje, april 2004.
Za potrebe poročanja po okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja
so bile po metodologiji IPCC izdelane evidence emisij toplogrednih
plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2002 ter prikazane v CRF
formatu (Common Reporting Format). Emisije toplogrednih plinov se
bodo v prihodnje poročale enkrat na leto, do 15. januarja, za predpreteklo
leto. če so na voljo novi podatki ali ob spremembi uporabljene
metodologije izračunavanja, se mora hkrati popraviti tudi izračune
za starejše obdobje. Pravilnost izračunov in primernost uporabljenih
podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil.
Izračuni emisij iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih
procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so
zaradi same narave procesa precej manj zanesljive.
Podporne študije za 2./3. državno poročilo konferenci pogodbenic
Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, Končno poročilo, IJS
– Center za energetsko učinkovitost, 5. 5. 2004
Podatki za Evropo
Annual European Community greenhouse gas inventory 1990–2001
and inventory report 2003, European Environment Agency, 2003
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 104789 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 2.5014s ][ Queries: 36 (1.4817s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
