| 
 
|  
	 
		| 
 
| Avtor | Objave |  
|  sieagel Vztrajen
 
  
  
 Starost: 47
 Pridružen/-a: 22:46,  27-Sep-2005
 objave: 371
 Teme: 22
 Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
 2757.1 kinta/e
 502.0 šold/e
 747.7 flika/e
 
 
  
   |  
 
 
| 
| 
 |  
| 9. PADAVINE IN TEMPERATURE 
 Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka
 in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v letih od
 1992 do 2002.
 
  	  | Citat: |  	  | CILJ Redno spremljanje gibanja temperatur in padavin omogoča
 ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju,
 priprave na nove razmere in zmanjševanje morebitnih
 negativnih posledic.
 | 
 
   
 V obdobju 1992-2003 je bilo najhladnejše leto 1996, najtoplejše
 pa leto 2000. Predvsem v zadnjih dveh desetletjih je na ozemlju
 Slovenije opazno naraščanje povprečne temperature, pogosteje
 kot v preteklosti so najtoplejša leta in najtoplejši meseci. Leta
 2003 smo imeli izjemno vroče in sušno poletje. Naraščanje
 temperature ni po vsej državi enako, obstajajo pomembne razlike
 med pokrajinami, najmanjše naraščanje opažamo ob obali.
 Naraščanje povprečne temperature je opazno tudi v globalnem
 merilu in v Evropi, prav tako kopičenje nadpovprečno toplih let in
 mesecev v zadnjih petindvajsetih letih.
 Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kot pri povprečni temperaturi
 se srečujemo v Sloveniji pri padavinah. Razlike med regijami
 so zelo velike, saj v Julijcih povprečne letne padavine dosegajo
 na posameznih območjih 3500 mm, proti vzhodu padavine
 hitro pojemajo. Na skrajnem vzhodu Prekmurja je letno povprečje
 pod 800 mm. Leta 2000 je na Kredarici v obravnavanem
 dvanajstletnem obdobju 1992–2003 padlo največ padavin,
 v Prekmurju pa najmanj. Tudi med leti so na isti postaji velike
 razlike. Na obali opažamo, da količina padavin v zadnjih petdesetih
 letih upada. Podobno je v Zgornjesavski dolini, v Posočju
 opažamo ponovni rahel porast, na Kredarici pa je bilo obdobje
 z manj padavinami v drugi polovici šestdesetih let in v začetku
 sedemdesetih. Količina padavin v Prekmurju ne upada izrazito,
 vsaj količina letnih padavin ne. Več preglavic kot variabilnost letnih
 padavin nam povzročajo odstopanja od povprečja v krajših
 časovnih intervalih, kot so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni
 časi. Posledice večjih odstopanj padavin od običajnih vrednosti
 se lahko kažejo kot suša, poplave, plazenje zemljišča. Za hudourniške
 poplave so dovolj že kratkotrajni zelo intenzivni nalivi.
 Zelo verjetno je prav na območjih, ki so povezana s posledicami
 variabilnosti padavin, naša ranljivost na klimatske spremembe
 največja. Tudi v Evropi so glede padavin najbolj zaskrbljeni nad
 ekstremnimi pojavi, to so suše in intenzivni kratkotrajni nalivi ter
 obilne večdnevne padavine. V zadnjih letih je bilo več odmevnih
 primerov vseh treh naštetih ekstremnih pojavov, naredili so veliko
 gospodarsko škodo, največjo med njimi verjetno poplave v srednji
 Evropi avgusta 2002.
 
 PODATKI IN VIRI
 Preglednica 9-1: Povprečna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih
 Vir: Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003
 
   
 Preglednica 9-2: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih
 Vir: Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003
 
   
 Podatki za Slovenijo
 Vir podatkov je Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo.
 Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne
 meteorološke organizacije.
 Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče so
 merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več
 desetletij nespremenjene. Ta postaja je reprezentativna za dolinski
 svet severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v
 ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je celinska nota
 podnebja v Sloveniji najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik
 klimatskih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta
 v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, kljub temu
 so podatki reprezentativni za klimatske razmere v mestu Ljubljana, ki
 je naša prestolnica in tudi največje slovensko mesto; zavedati pa se
 moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja klimatskih
 razmer na širšem območju ali za ocenjevanje sprememb, ki jih prinašajo
 globalne klimatske spremembe. Temperatura je najbolj odvisna
 od nadmorske višine, zato najbolj izstopajo podatki za Kredarico,
 nižja je tudi temperatura v Ratečah.
 Zaradi velike medletne variabilnosti, ki bistveno presega v zadnjih
 desetletjih opaženo gibanje, ni smiselno izpostavljati gibanja na
 podlagi enajstletnega niza, zato so sklepi narejeni na podlagi vseh
 razpoložljivih podatkov v zadnjih petdesetih letih.
 Podatki za Evropo
 Ocena globalnih gibanj in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni
 meteorološki organizaciji.
 |  
|  |  |  |  
| 
 
 
 Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
 Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
 
 
 |  |  
|      |        |  
|  |  
| 
 
 
 
 
 
 
 
 | Poglej naslednjo temo
 Poglej prejšnjo temo
 NE moreš Objaviti novih Tem
 NE moreš Odgovoriti na to Temo
 NE moreš Urejati svojih Objav
 NE moreš Izbrisati svojih Objav
 NE moreš Glasovati na Objavah
 Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
 Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
 
 |   
 
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
  153816  Attacks blocked
 |  
 |  
 
	| [ Time: 1.7826s ][ Queries: 34 (1.4614s) ][ Debug on ] |  |